© MOČ GLASBE NAS ZDRUŽUJE (Benedikt, marec 2013)
mocglasbenaszdruzuje
Kontakt: denis.postrak@gmail.com
Prepovedano kopiranje! Vsaka nepooblaščena kopija bo odstranjena!
Copying is prohibited! Any unauthorized copy will be deleted!
DALMATINAC & SLOVENKA
Ja sam dite s mora,
moja mati je Dalmacija,
imam barku i gitaru,
srce koje ljubit zna.
Nema meni do mog juga,
i do mojih borova,
svo bi zlato ovog svita,
za moj bili kamen da.
Dalmatinac sam, tu sam rođen ja,
plavo more zna, da je volim ja,
vilu s Jadrana.
Dalmatinac sam, ovo je moj dom,
tu so moji didovi, davno sidro bacili,
mene vezali.
Jaz pa daleč vstran od morja,
v objemu gričev sem doma.
Tam ni burje, ni galebov,
tam je dom moj'ga srca.
Tam zeleni so gozdovi,
in povsod odtis gora.
Vse na svetu zdaj bi dala,
da nikdar ne bi odšla.
Zdaj sem daleč vstran, iskreno vam priznam,
v sebi dobro vem, kamorkoli grem,
tam sem jaz doma.
Ker Slovenija, vedno bo moj dom,
tam so pričele se poti in ostale so sledi,
mojih mladih dni.
Tukaj skupaj sva, vračava se tja,
in vsak zase ve, kjer ima srce,
tam je on doma.
Zdaj Dalmacija, najin nov je dom,
tu so najine poti, spletle v nove se vezi,
vedno jaz in ti.
tu so najine poti, spletle v nove se vezi,
uvik ja i ti.