Avtorski projekt
𝗦𝗔𝗡𝗝𝗔𝗖̌𝗜 𝗔𝗟𝗜 𝗟𝗝𝗨𝗕𝗘𝗭𝗘𝗡𝗦𝗞𝗔 𝗭𝗚𝗢𝗗𝗕𝗔 𝗩 𝗥𝗘𝗩𝗢𝗟𝗨𝗖𝗜𝗝𝗜
Po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija, romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira in drugih revolucionarnih besedil
𝗔𝗱𝗮𝗽𝘁𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮:
Nik Žnidaršič
Bor Ravbar
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗼𝗱 𝘃 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗼:
Bor Ravbar
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗼𝗱 𝘃 𝘀𝗿𝗯𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗼:
Ognjen Mićović
𝗥𝗲𝘇̌𝗶𝘀𝗲𝗿:
Bor Ravbar
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼:
Suzana Krevh
Ognjen Mićović
Svit Stefanija
Barbara Vidovič
Željko Hrs
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴:
Nik Žnidaršič
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮:
Nika Curk Nagode
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮:
Nina Čehovin
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷:
Gašper Lovrec
𝗜𝘇𝗯𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲:
Nik Žnidaršič
Bor Ravbar
Gašper Lovrec
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮:
Toni Soprano Meneglejte
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮:
Martin Draksler
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝘀𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗷𝗲:
Živa Brglez
𝗜𝘇𝘃𝗿𝘀̌𝗻𝗶 𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗰𝗲𝗻𝘁:
Branislav Cerović
𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮:
25. april 2024
V predstavi sodelujejo študenti in študentke Akademije za gledališče, radio film in televizijo v Ljubljani in Akademije umetnosti Novi Sad
Zahvaljujemo se SNG Drama Ljubljana
Predstava traja 105 minut
𝗞𝗗𝗢 𝗟𝗔𝗛𝗞𝗢 𝗦𝗔𝗡𝗝𝗔?
»Ali so mrtvi ali le spijo, v vsakem primeru jih ni bilo moč prebuditi ne z grobimi alarmi, ki so cvilili z ulice, ne s koraki, sirenami, eksplozijami, ki so prihajali vse bližje, zaskrbljujoče blizu. Dogajala se je nekakšna javna apokalipsa, ki ni imela nobenega učinka na hermetično zaprto zasebno apokalipso v tem stanovanju v prvem nadstropju. Tam, kot v sanjah, kot v snežnem nanosu, kot pod plazom kokaina, sta mrtvaška lahkotnost inercije in dolgčas večnosti že prekrili vsakega od njih.«
Gilbert Adair: Sveti nedolžneži (The Holly Innocents)
Inercija je stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost (vir: SSKJ). Lenobno nedelovanje kot način življenja je nekaj, česar si velika večina ljudi niti v sanjah ne more privoščiti. Morda se inercija pojavi momentalno, na dopustu, za katerega povprečna družina varčuje celo leto. Kljub temu pa obstaja specifičen razred, ki si lahko inercijo privošči, saj ob nedelovanju, mirovanju, sanjanju, ne izgubi ničesar. Skoraj ne glede na ekonomsko situacijo lahko vedno kupi hrano, ima za življenjske stroške, bencin, avto, servis, lahko si privošči počitnice ... Skratka, ko bodo ekonomske razmere slabe in bodo te razmere na ulice potisnile nižji razred, se temu besu predstavniki višjega in tudi višjega srednjega razreda ne bodo avtomatično pridužili. Vladajoči razred je zaradi zgodovinskih izkušenj poskrbel, da si je v višjem in srednjem razredu našel zaveznike, ki ga bodo z nedejavnostjo zaščitili - naj se tega zavedajo ali ne.
Naša protagonista Théo in Isabelle ter njuna starša so predstavniki višjega srednjega razreda. V lasti imajo stanovanje v središču Pariza, njihova babica ima posest na deželi, oče je priznan francoski pesnik, mama pa ne rabi hoditi v službo. Ko se začnejo protesti na fakultetah in pred Chinemathéque Française, se Théo in Isabelle še pojavita na ulici, ko pa se protesti prelevijo v izgrede, ko policisti izvajajo nasilje nad študentstvom, ko se pridružijo sindikati in delavstvo organizira množične stavke (okoli 6 milijonov Francozev je takrat stavkalo), se Théo in Isa potuhneta. Šele Matthew, ameriški študent na izmenjavi, ki prihaja iz nižjega razreda in na podobah z ulice prepoznava cilj, ki ga zasledujejo njeni akterji, ju ob Théovem navdušenem govorjenju o revolucionarnih idejah sooči s tem vprašanjem: »Če bi res verjel v to, kar govoriš, bi bil zunaj.« »Kje?« »Tam zunaj, na ulici.« Ali lahko prepoznamo mehanizme vladajočega razreda, v katere smo sami vpeti? Zakaj (ne)?
Bor Ravbar